Soft life ni popolno življenje. Je način, kako si dovoliš živeti bolj mirno, bolj počasi, bolj zase.

V nemirnem svetu izberemo mir
Svet trenutno ni miren.
Preveč je napetosti.
Preveč negotovosti.

Preveč zgodb, ki nas utrudijo, še preden se naš dan sploh začne.

In morda je prav zato danes ena najpomembnejših odločitev ta:
da si zavestno ustvarimo več miru.

Ne nekje daleč.
Tukaj, v svojem vsakdanu.

Ker resnica je preprosta:
če svet postaja trši, to še ne pomeni, da moramo tudi mi postati takšni. 


Svet, ki nas neprestano preobremenjuje
Danes ne živimo samo hitro.
Živimo preobremenjeno.

Informacije prihajajo brez premora.
Občutek, da nikoli ne naredimo dovolj, pa je postal skoraj normalen.

Večino dni hitimo.
Iz obveznosti v obveznost.
Iz misli v misel.

In utrujenost ne pride samo iz dela.
Pride iz tega, da nikoli zares ne izklopimo.

Ni problem v tem, da delaš preveč.
Problem je v tem, da pri tem pozabiš nase.


Utrujenost, ki je ne znaš razložiti
Mogoče si tudi ti kdaj zvečer utrujen ali utrujena,
pa sploh ne veš zakaj.

Dan ni bil posebej težak.
Pa vendar nekaj v tebi ostaja izčrpano.

To ni lenoba.
To je preobremenjenost.

Vedno si nekje:
na telefonu, v mislih, v pričakovanjih.

In nekje vmes izgubiš sebe.


Soft life ni pobeg, ampak vrnitev k sebi
Ne moremo ustaviti sveta.
Lahko pa ustvarimo svoj prostor znotraj njega.

Soft life ni pobeg od realnosti.
Je način, kako v njej ostaneš cel.

Soft life ni razkošje.
Je oblika preživetja.

Soft life ni popolno življenje.
Je odločitev, da si dovoliš biti človek.


Moji mali rituali
Ne verjamem v popolnost.
Še manj v popolne rutine.
Verjamem pa v majhne trenutke, ki naredijo razliko.

Zjutraj ne odprem takoj telefona.
Najprej si vzamem čas zase.
V dan vstopam počasi.
Čez dan si dovolim, da ni treba narediti vsega.

Da ne živim ves čas v občutku, da moram.

In skoraj vsak dan napišem nekaj vrstic, ki jih včasih delim tudi z vami.
Ne zaradi popolnosti, temveč zato, da ostanem povezana s sabo in z vami.

Mir ni nekaj, kar najdeš.
Mir je nekaj, kar ustvariš.


Kako si lahko ustvariš svoj soft life
Ni treba, da spremeniš vsega naenkrat.
Začne se z majhnimi dovoljenji:

  • 10 minut zjutraj brez telefona
  • manj stvari, ki ti jemljejo energijo
  • več razdalje od ljudi, ki ti jemljejo mir
  • več bližine z ljudmi, ob katerih si lahko točno to, kar si
  • več trenutkov, ki te vračajo k sebi

Ne zato, da pobegneš.
Ampak zato, da ostaneš.

Ni treba, da je vse težko, da bi bilo vredno. 


Za konec
Morda svet še nekaj časa ne bo miren.
Morda bo še vedno glasen, hiter in nepredvidljiv.

Ampak ti lahko v njem ustvariš nekaj drugačnega.

Ne popolnega.
Ampak mehkejšega.

Ne zato, ker je vse v redu.
Ampak zato, ker si želiš ostati v redu ti.

In mogoče je dovolj že ena odločitev:
da danes ne boš ves čas hitel ali hitela.

Morda ne moreš umiriti sveta.
Lahko pa umiriš sebe in to je dovolj, da se nekaj spremeni.

✍️ Mirjana Stiplošek Gorza
Foto: Vito Gorza
Nežidersko jezero (Neusiedler See), stepsko jezero

Če želiš prebrati še več podobnih zapisov, te vabim, da raziščeš še druge bloge v skupnosti La Miriam.

Sorodne vsebine: 

https://www.lamiriam.si/zavestna-izbira-odnosov

https://www.lamiriam.si/drugace-ne-pomeni-narobe

https://www.lamiriam.si/zrela-leta,%20%C5%BEivljenje-po-petdesetem,%20zrela-%C5%BEenska